»Hvala Bogu!« je dejala Zefa. »Vi ste imeli veliko sitnosti z njo, dokler je živela.«
»Še večje pa po smrti,« je zdihnila Korbinka in pripovedovala, kaj se ji je prigodilo z Gričarko; kakšna sumničenja in natolcevanja so se raztrosila po vasi, in koliko si je prizadela ona, da bi pregovorila Petana, da ovadi pusto zadevo; toda Petan se ozira najbrž na Gričarje; morda je celo zmenjen z njimi, ker je služila Cila prej pri Gričarjevih in je hodil Andrej za njo; in da ni neupravičen sum, se razvidi iz tega, da tudi Cila, ki jo je ona zadnje dni zelo nagovarjala, noče nič slišati o ovadbi kakor tudi oče nič.