Ko se je vrnila mati, je zabučala hohnjava godba, da je nekoliko obrnil oči celo Tomažon, ki je bil že toliko skusil na svetu, da se ni nikoli ničemur čudil. Zefa je gledala s svetlimi očmi, kakšen bo učinek. S Tomažonom ni bilo nič, in mati je samo pomilovalno napela usta; pod oknom pa so ljudje začeli postajati in poslušati; hlapec in dekla sta pritekla v pivnico, in za njima so rinili skozi priprte duri otroci, ki so drli skupaj iz vse vasi.