Ivan je zmignil z rameni in odšel, nevoljen sicer, a s trdnim sklepom, da izuči ljubo ženko, ko pride prava prilika; zlepa seveda in polagoma. V pivnici je sedelo par možakov, ki so tožili čez slabe čase, težke davke, kako je vse poceni, kar prodajajo sami, kako drago, kar morajo kupovati, in zahtevali odločno, da pokaže Ivan svojo gospo, da naj pride gospa Zefa pit, ko se vendar poznajo.