Cila je menila, da bo vse samo prešlo, šla po svojih opravkih in si izbijala iz glave brezplodne misli in čakala strahoma, kdaj jo pokliče Andrej. Polagoma se je vdala v spremenjene razmere. Če mi je namenjena sreča, si je mislila, se bo še ozrla name; če ne, pa v božjem imenu!