Zdaj je šlo Gričarjem za dobro ime, za razžaljeno čast; toda koga prijeti, ko se jim je vrivala misel, da obrekuje vsa vas, dokazati se pa ne more nikomur nič! Ej, kako pazljivo so začeli zdaj gledati po obrazih, če se ne drže zaničljivo ali porogljivo, vleči na ušesa, da bi ujeli kakšno sumno besedo, obračali nedolžne pomenke! Če sta šepetala dva vaščana med seboj, je bila Gričarka prepričana, da govorita o njej; če sta se ločila, ko se je približala ona, ju je pač razgnala slaba vest; če sta umolknila, sta že vedela, zakaj.