Stavbišče se je zagradilo, podjetnik, ki je bil prevzel delo, je nabil visoko na desko svoje ime, in za temelj se je začelo kopati dno. Iz Šmihela in Žvarovelj so hodili ljudje, če so količkaj utegnili, gledat, kako se zida, in kdor je prišel, je spraševal delavce kako in kaj in izrekel nazadnje svojo sodbo. V obraz so Ivanu trdili vsi, da bo njegova stavba kras za vse Žvarovlje, da mora privabiti takšna hiša tujcev z vseh vetrov in da bi se bolje ne mogel obrniti denar.