Gričarka je zato tudi zvečer precej razmišljena poslušala doma Andreja in Miciko, ki sta slavila Cilo, kako premišljeno in pogumno je preprečila nesrečo. Razveselilo pa tudi očeta ni to pripovedovanje; samo oponesel je Andreju, zakaj je tako neumno predrzen, da spravlja v nevarnost sebe in druge. Mati je spravila sina v posteljo, da se spočije noga, in menila, da bo zahvalila Cilo, kakor hitro jo sreča, in tudi obdarila, kakor se spodobi.