Cile ni bilo doma; zato je šel k Urši, oborožen z modrostjo potrpežljivosti, prepričan, da ni tako hude besede na svetu, da bi njega razžalila, če sam noče. Ker je slišal govorjenje in ropot iz Uršinega stanovanja, je počakal; zakaj kot izobražen človek je vedel, da je ne spodobno, če sili kdo h komu, ki ima že kakšnega obiskovavca. Vrhu tega je bila njegova zadeva zaupna in ne bi prenesla prič.