Urša je sovražila hinavsko nečakinjo, ki je, sama usmiljenja potrebna, zasmehovala njo, svojo ubogo, nedolžno sorodnico. Raztrgati je hotela bankovce, ki so ležali po postelji, in zagrebsti srebrni denar, da bi ga ne dobil nihče, da bi ne imel nihče nič dobrega od smrti nje, ki je žive nihče ni mogel videti. Toda tej nameri se je ustavila stara skopost, ki se je spominjala, koliko stopinj, koliko znoja, koliko zasramovanja jo je stal ta denar.