Stopila je v klet in kuhinjo in prinesla sinu večerje na mizo. Ivan se je branil jesti in premišljeval, kako bi začel. Mati je sedla k njemu in vprašala, zakaj je tako otožen, in mu začela govoriti prijazno in prisrčno, kako si greni mlado življenje, kako si nakopava nesrečo za bodočnost; saj je že zdaj izgubil mir in zadovoljnost, ko še prvi korak ni storjen; kako lepo je, če se more ženin moško postaviti s svojo nevesto, če vidi na obrazih svojih prijateljev veselje in ponos, pri nasprotnikih pa vsaj zavist, a nikjer posmehovanja in zloradosti.