Par dni pozneje je pripovedovala Zefa gospodu majorju, ki je sedel sam v gostilnici, strogo zaupno, da je zaročena z gospodom Korbinom in da bo poroka še pred zimo. Gospod major je gledal debelo; zakaj za tako neumnega ni imel Ivana; zavedel se je pa hitro in čestital iz vsega srca in pristavil kot kavalir, da je mnogo bolj čestitati gospodu Korbinu. »Bog ne daj čestitati njemu!« se je prestrašila Zefa. »To mora še ostati tajno.«