Govoril je za vse Gričarje, kakor da bi bil njih zastopnik, in vmes se je šalil in smejal in spravljal s svojo pisano slovenščino vso družbo v smeh, celo Miciko; samo njega, Ivana ne. Njemu se je zdelo vse to govorjenje neslano, netečno, kakor prikrit zasmeh.
Dogovor zastran posojila se je sklenil, kakor je želel Ivan, ki se je čutil ponižanega med neprijetnimi dobrotniki.