Vendar se tega neprijetnega, prepoznega primerjanja Ivan ni mogel odkrižati. Vsak hip sta mu stopali obe dekleti pred oči; ena se mu je smejala in ga svetlo gledala, druga je umikala solzne oči, in njemu se je zdelo, kakor da bi hrepenela ena po svoji, druga po njegovi sreči. »Kar je, to je,« je sklenil Ivan; »ampak če se ne bo vedla ta ženska, kakor se spodobi, če bo količkaj preprijazna z Lahom, pojdeva spet vsaksebi.«