Tako sta ležala drug zraven drugega. Gospod Strada je spal trdno in mirno, Ivan pa se je prekladal in stokal in zdihoval, ker se mu je sanjalo, da se ruje z Lahom, ki se ga oklepa z rokami in nogami, mu kaže bele zobe in ga prebada z majhnimi očmi in puha od jeze in zlobe; oba se valita po bregu v prepad in letita brez konca in kraja v velikem loku v globoko grapo. Mrzel pot je oblil Ivana po obrazu, in srce mu je koprnelo v grozni tesnobi, kdaj se mu razbije glava ob ostri pečini.