Gospod Strada je tožil, da je truden, da mu je vroče in da se ne mudi nikamor, in ko sta prišla do hladne sence, je vrgel suknjo, ki jo je nosil na roki, na tla, se zarotil, da ne stori nobenega koraka več, in se stegnil po tleh. Ivan je sedel na debelo obrastlo korenino in se prepustil svojim mislim. Pred njim je ležal mladi, krepki Lah in spal z brezskrbno samozavestjo.