Toliko pametni so bili pa Hraščani in Mlačani tudi, da so vedeli, da vsaka slavnost stane denar. Zato so začeli nabirati, ne toliko med seboj, kolikor po drugih krajih in pri drugih ljudeh; po pravici; zakaj oni so bili že izpolnili svojo dolžnost, ko so dali rojakom takšnega moža. Če je sedel kak Hraščan ali Mlačan v tuji družbi, je vedno sukal govor tako, da je nanesla beseda na slavnega Škorca; potem pa je potrkal na rodoljubna srca, in marsikje se mu je odprlo.