»Pisanje je lepo, tega ne bom tajil; lahko bi se bilo pa še pristavilo, da slavnega Urbana stričnik še živi. Marsikdo bi se potem tudi njega spomnil; zakaj stric ne potrebuje več, stričniku bi pa prav prišlo.« »Denar se bo pošiljal seveda meni,« je nadaljeval Lomast; »zakaj mene poznajo povsod.«