Ivan, ki ni bil tako malenkosten in ni gledal samo na hibe, je tiho brisal svojo kupico, medtem ko je Janko spraševal Škorca, če ima doma še kaj pisem ali drugih svetinj po rajnem stricu. Škorec je obetal, da bo pobrskal po vseh kotih; če niso že vsega raznesli otroci, se morda še kaj dobi. Seveda, če bi človek poprej vedel, kaj se vse zgodi, bi bolj pazil; njega je stric posebno rad imel in takisto rad ajdove žgance na drobno sito zmlete in lepo zabeljene.