Govoril je pametno; hitro je oblekel suknjo, vzel klobuk in palico, odprl z globokim poklonom svetniku vrata in odšel za njim. Svetnika je spreletel neprijeten mraz, ko sta se spogledala; zakaj čutil je, da ta pogled ni obrnjen vanj, ampak bogve kam. Na cesti se je Ponižen najprej oprezno in plašno ozrl na vse strani, potem pa se je bridko zakrohotal.