Spominjal se je Škorec tudi, da je že slišal o cesarjih in kraljih, ki so se skrivaj, nepoznani pomešali med ljudi in doživeli tam kar že koli. Kadar se jim je zdelo dosti, so se pa razodeli, in takrat je vse okrog njih padalo na kolena in prosilo odpuščanja. Toliko prefrigan se je zdel Škorec sam sebi tudi.