»Jaz, gospod učitelj,« je vstal, ne Pavel, ampak njegov sosed Miha, ki je poznal vrline svojega učitelja. Začel se je opravičevati, da je ponevedoma zadel s knjigo ob klop. »Da si to storil, ni bilo lepo,« je dejal Strnad; »bilo jo nespodobno; ampak da si priznal svoj pregrešek, da ne tajiš in ne lažeš, to je hvale vredno.