Tam se opozori na literarno sušo sedanjih časov, tukaj izreče prepričanje, da se bravcem ne bo nič drugače godilo kakor kritiku, ki ni mogel odložiti zanimive knjige, dokler je ni prebral od kraja do konca. Pust je bil ravno dovršil svoj spis in se napravljal, da ga ponese v tiskarno, ko je potrkal in vstopil s smotko v ustih Čebular. »Ena sitnost,« je dejal in sedel na divan.