»Pridite jutri zvečer dol k Lomastu, da se o tem pogovorimo,« je dejal Ivan in stisnil Škorcu roko. Prijatelja sta odšla; Škorec pa je obstal zamišljen in se nehote obrnil proti svoji hiši. Inako se mu je storilo, ko je pomislil, kako nizko jo je cenil doslej.