In kako je pisal, kako lagal! Od smeha bo pokal davkar v grobu, adjunkt in kontrolor pa v pisarni od jeze. Uporne misli so nekaj časa Murnu pretresale srce, vendar jih je srečno premagal z upanjem, da je za zdaj rešen, da se mu morda pozneje poplača trud in da se bosta onadva menda vendar tudi jezila, ko bosta brala njegov spominski slavospev.