»Počakajte! Do zdaj je umrl še vsak davkar.« Muren ni rekel nobene besede več, hud na ves svet, na oblastnega davkarja, ki sili uradnike, da ga ljubijo, da bi ga zadela kap, mu še na misel ne pride, na kontrolorja in adjunkta, ki njega plašita z nepotrebno skrbjo za bodočnost in ga slepita z goljufivimi nadami in tolažbami, in nase, ki nima toliko moške samozavesti, da bi se dru gim uprl in šel svojo pot.