Ugovarjal ni nihče razen Mlakarja, ki je pa govoril nekaj več, kakor je pa mogel dokazati na sodišču. Zato je plačal pozneje še posebej zaradi razžaljenja Lomastove časti trideset kron. Tako se je proslavljal spomin vrlega slovenskega pisatelja Urbana Škorca, in lepo so potem pisale novine, kako je bil to pravi ljudski tabor, da so nastopili gasivci in veteranci, žene in dekleta v narodnih nošah, da je krasno govoril gospod župan in nič manj lepo visokošolec Ivan Šimen, kako imenitno so pevci peli pod spretnim vodstvom gospoda nadučitelja; potem pa, da se je razvila prisrčna, neprisiljena ljudska veselica, tako da sme vsakemu žal biti, kdor se je ni udeležil.