Tako je šel nekega večera sam po tako imenovanih Stegnah, tesni, s svetlokožnimi brezami obrobljeni poti, ki je odrezavala velik ovinek okrajne ceste, in preudarjal bodoče življenje, katero mu je slikala nevesta tako vabljivo, kako se bosta doma držala in pridno delala; v krčmo ne bosta hodila nič, v druge druščine prav redkokrat. Premotilo ga je okorno krevsanje, ki mu je prihajalo iz teme naproti, Kako prijetno mu je naznanjalo v prejšnjih časih pomoč v sili! Zdaj ga je dražilo in izzivalo.