»Enkrat za vselej, Gašper,« je dejal Miha in zaškripal z zobmi, »našo Jerico pusti pri miru, ko imaš drugih deklet dosti! Če bi bila tudi ona tako neumna, da bi verjela tvojim sleparskim besedam, jaz ti posvetim tako, da te bo minilo veselje do sleparjenja.« Gašper ga je debelo gledal; potem pa se mu je začel smejati, in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil, mu je zaupno povedal, da se mu zdi, da ima res poštene namene, da bo morda res vzel Jerico.