Tako prepričevalno je dokazovala Janezu, da mu ne kaže ostati pri vojakih, ko ga oče tako silno potrebuje doma; tako živo mu je opisovala prijetnosti domačega življenja, da ji je navsezadnje obljubil, da bo to premislil. In da se je že premislil, ji zatrdil čez par dni, ko se je poslavljal, ker mu je potekal dopust. Tone se je začel zdaj, ko ni imel več drugih skrbi, ko sta mu s tako ljubeznivo hvaležnostjo stregla mlada dva, spet bolj pečati s čebelami.