Če bi meni ne bilo za tvojo korist, bi te puščal pri miru; toda na smrtni postelji te je tvoja mati meni priporočila, in jaz sem ji obljubil, da bom zate skrbel kakor za svojega otroka, in vest bi mi očitala, če bi te ne svaril, ko vidim, da si zašel s pravega pota. Saj bi ti ne branil, če bi šel kakšno nedeljo v druščino in v krčmo, ampak večer za večerom, to je grda razvada in velika zapravljivost, in takih stroškov ne pokrije tvoja kmetija.«
»Ej, morda pa,« se je rogal Gašper, »če bo pokrivala samo moje stroške, ne pa tudi drugih.