»Kakor pri nas,« je pritrdila Bricovka. »Anko puščata pri miru Janez in France, ker je premodra; Rozalki pa vedno kaj naredita, in kadar ju pride tožit, vpijeta: ‚Kar se pri igri dobi, se za uho založi’. Ampak jaz jima tudi drugam založim.« Bric je pa rekel, da tako že svet pelja; kadar odrastejo, bo pa druga; on je tudi svoji ženi, ko je bila še majhna, nagajal; nazadnje ga je pa dobila v roke, in zdaj se mu uteplje.