Zraven njega na klopi sta klečala s komolci na mizi na eni strani Gašper, na drugi Janezek, nasproti pa sta stali Jerica in Rozalka. Vsi so gledali Tetreva, ki je bil tako majhen in se držal tako ravno, ki je imel tako drobne oči in tak kljukast nos. Ko pa je Tetrev z enim očesom zamežal in z drugim pogledal otroke in jim pomigal z lasmi nad čelom, sta se dečka zasmejala, deklici pa sta zardeli in se obrnili proč.