Sonce je pripekalo, čebele so nemirne letale, in otroka sta hodila nepokojna z dvorišča k uljnjaku in nazaj, Gašper predrzno prav blizu do čebel, Jerica previdno do določene razdalje, s trdnim sklepom, da ne bo mahala, če jo napade kakšna čebela, in vedno pripravljena prelomiti ta sklep. Tisti panj, na katerem je bil naslikan petelin, je najbolj šumel. »Na petelina glej!« je dejal Gašper Jerici.