Tonetu se je zdela Jerica kakor ljubek spomin umrle matere; Mani pa je bil Gašperček všeč, ki je imel ravno tak nosek, tako tenke ustnice kakor njegov oče in je tudi tako svetlo in smelo gledal. Tretjega dne so zagrebli mlado mater, in vsem pogrebcem se je v srce smilila mala Jerica, ki je vpila, da »ne v jamo, ne v jamo!« Gašperček je stal bled ob grobu in pogledoval strica Toneta, kakor da bi prosil pomoči, in ko je videl, da si ta briše solze, so se udrle tudi njemu po mehkem licu.