Tonetu pa so silile v glavo nove misli. Kako slabotna je Jerica, to je bil kar pozabil; videl je samo rešeno, osvobojeno; obloženo pa s toliko skrbmi, da bi jih sama težko obvladala. Zvest prijatelj bi ji moral svetovati, da naj si poišče poštenega moža, naj se spet omoži; za svoja otroka bi potem laže skrbela, in očimi niso na tako slabem glasu kakor mačehe.