Kržanovim je bilo hudo za pridnega delavca, in Jerica si je brisala solze, ko se je spominjala, kako rad jo je imel. Spletla mu je venec iz zelenja in jesenskih cvetlic in mu stisnila s križcem šopek bledega rožmarina v mrzle roke. Nadlegovala pa jo je neprijetna misel, kdo bi ga bil ubil.