Pred kosilom obsekajo kosmati les, popoldne se odpravi Miha z očetom v Dolino, Juri, ki se še ni upal pokazati pri belem dnevu, krene v gozd. Ko se sprehaja tako zamišljen po gostem lesu, se mu zbude zopet neprijetni spomini. Človek pač nikjer ni sam; vedno ga spremljajo misli kot zveste tovarišice, neprijetne večkrat in nadležno zveste; če jih hočeš odgnati, pojdi v druščino med hrumeči svet: iznebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, te zopet obkole.