Kadar je Premca jeza ali dolgčas ali karkoli zapeljalo, da je zarobantil, je zavpila Urša: »Premec, spomni se duš v vicah!« in mož je utihnil. Toda le, kadar je bil trezen; kadar se je pa primerilo, da ni bil, in če ga je imel le količkaj pod klobukom, je zagazil z obema nogama v stari greh. »Oh, Premec, kaj pa duše v vicah!« je opominjala Urša.