Premec je bil osamel, in dolgčas mu je bilo, kadar je hodil z Gorice v Dolino nazaj, svoja navadna pota. Stara sestrična Urša se je bila priselila k njemu in mu je kuhala, kadar je imela kaj. Rožančeva nesreča pa je deloma tudi njega zadela; zakaj vse tiste samice, ki so se prej držale Rožančeve hiše, so prišle zdaj v njegovo hišo kakor poljske miši, privabljene od nove gospodinje Urše. Premec se ni dosti menil za to skupščino, ker je bil malo doma, tembolj so se pa menile ženice zanj.