S sulico v rokah je stopal Rožanec vsako noč krog cerkve, klical ure in molil. Ker je bila s tem opravilom združena tudi služba grobarja, je prekopaval zemljo po pokopališču in postiljal tesne postelje svojim soobčanom. »Oh, poleti je to lahko delo,« je dejal, »ali pozimi me že pobira, pozimi, ko je zemlja zmrzla.«