‒ Odkar je bil Rožanec pot kazal žandarjem na Strmo peč, se ga je prijela nesreča in ga ni izpustila iz pesti. Ljudje so se začeli ogibati lakomnega moža, ki že prej ni bil priljubljen, ga zaničevati in črtiti. Sam in zamišljen je hodil s puško po gozdih, čeprav ni več streljal; doma pa je bil oduren, da se ga je žena bala vprašati po kaki reči.