»Torej, Juri,« se je poslavljal Premec, »glej, da se kmalu vrneš! A potem ostaneš pri meni, na Gorici.« Premec in Miha sta odšla, vesela, da sta dobila Jurija živega, in žalostna, da mu nista smela postreči z brinov cem in slivovko. V veži sta zopet prevzela vsak svojo steklenico in se odpravila po skromnem kosilu proti domu.