Sam je letel na pošto in razgrajal, da mu je zagrozila odpraviteljica, da ga bo tožila, če zine še eno besedo, zaradi razžaljenja c. kr. pošte. Domov grede pa je nagnal s kamenjem poštnega sla, ki mu je začel pripovedovati, da je bila naša vojska tepena pri Maženti. A tudi drugi teden ni prinesel nobenega pisma, in Rozalki je začela mati zelo prigovarjati, naj vzame Štefana, in ji dokazovati, kako nespametno je misliti na Jurija.