Drugega dne pa je prišel najprej žandar z zdravnikom okrajnega glavarstva. Ta je pregledal ranjenca, ki je hudo bledel, pohvalil, da so pravilno prevezali rano, menil, da bo težko kaj z njim, in prepričljivo pristavil, da se prenesti nikakor ne more. »Hu, to je pot za koze, ne za poštenega človeka,« je hropel in si brisal tolsti obraz, ko je lezel z žandarjem s hriba.