Sonce je bilo zašlo na kresni večer, in le svetlo obrobljeni oblački visoko na nebu so še naznanjali, kod se je odpeljala zlata luč. Blede zvezde so se začele prikazovati na nebesnem oboku. Tiho je prihajala ljuba noč in nalahko kakor mati, ki se boji, da bo zbudila speče dete, razgrinjala temno odejo čez trudno življenje, za nočno svetilko pa si je prižgala zvezdic brez števila.