Kakor divja žival se je potikal po gozdu in še ognja si ni upal narediti iz strahu, da bi se ne izdal. Da bi bil brez Mihove pomoči že ujet, to je dobro vedel, in sram ga je bilo večkrat, videti, kako trpi Miha zavoljo njega lakoto, prebiva mraz in izpušča pičli svoj zaslužek. Prosil ga je, naj skrbi bolj zase, a pregovoril ga ni, čeprav so bili žandarji hudo zagrozili Mihu in očetu, naj se varujeta ubežnika.