Rekel mu ni nič, a nasmehnil se je tako grdo, da si Juri ni več iskal tam prenočišča. In ko je enkrat ležal na domačem kozolcu, ga je rešilo samo to, da ni mogel žandar gori; zakaj tramovje je bilo spolzko od vlage, in kolikokrat se je pognal mož, da bi prekoračil prečnik, vselej mu je spodrsnilo, iz česar je sklepal, da ne pride nihče gori brez lestve, da torej ubežnik tu ne more biti. Mrzel pot je oblival Jurija, ko je slišal, da nekdo ugovarja žandarju in trdi, da vajen človek lahko gori zleze.