Premec je bil našel to jamo, ko je hodil po vodo iz hoste, in tako mu je ugajala, da se je večkrat hladil v njej, kadar je sonce hudo pripekalo; zdaj pa je Juriju prav prišla. Dolgčas mu je pač samemu na samem, in neprijetne misli ga oblegajo. Spominja se razkačenega Rožanca in reči si mora, da je vseh neprijetnosti sam kriv.