Zapomni si pa, da ne sme nihče drugim očitati tatvine, kdor sam krade.« Rožanec omahuje iz sobe, ne pogleda nikogar in zaloputne duri za seboj; glasen krohot nastane, ko je odšel. »Bolje se mi zdi,« pravi Premec, »da smo ujeli tega jazbeca, kakor da bi mi kdo odštel sto goldinarjev.«