Stanje v državi se je nekoliko umirilo in teritorialci so si krajšali čas s kartanjem in pijančevanjem; Sero je vsakega znanca ali prijatelja, ki je prišel na pošto po opravkih, glasno in šegavo zaustavljal, da so se mu na koncu že vsi smejali, najraje pa je strašil soprogo. Vsaj dvakrat dnevno jo je poklical po telefonu in ji avtomatskemu streljanju podobno ropotanje pnevmatičnega kladiva, ki je vse dneve delalo hrup, panično razložil kot pravkar začeto hudo bitko in se hitro poslovil z besedami, da mora v boj za domovino. Na začetku mu je še verjela in bila v skrbeh, potem pa se je navadila in jemala vse skupaj kot črni humor zdolgočasenega moža...